Avstralija

Končno sva prodala avto v Sloveniji. Zdaj bova malce lažje zadihala, saj sva se odločila, da po šestih mesecih življenja v skupnosti (takrat nam poteče najemna pogodba), ne bova podaljšala pogodbe. Mogoče imava preveč "evropskih" navad za avstralce ali pa samo nekateri ljudje nimajo prav veliko občutka za red in odgovornosti, kot je na primer plačevanje računov. Pa tudi se nama zdi, da morava tukaj najti svojo neodvisnost, se postaviti na svoje noge. Nekako se ne moreva navaditi na to, da je tukaj hiša vedno polna ljudi. In ponavadi je to takrat, ko si zaželiš malce miru in tišine. Tukaj je povsem normalno, da tvoji prijatelji pridejo tako rekoč kadar se jim zazdi. Kakšna predhodna najava! Tako se lahko zgodi, da še preden dobro vstaneš iz postelje, nekdo že trka na tvoja vrata in si pripravlja zajtrk v kuhinji. Vsakodnevna druženja so tukaj nekaj povsem običajnega. V navadi je tudi, da "gostje" sami prinesejo svojo pijačo. Tukaj se temu reče BYO, kar pomeni "Bring Your Own". To lahko narediš tudi v večini restavracijah. Tam naročiš hrano, pijačo pa prineseš s seboj. Torej bova po rojstvu najinega malega spet v lovu za novo hišo. Ampak mislim, da nama ne bo hudega. Nove dogodivščine in izzivi se tukaj še dolgo ne bodo končali.

Pijača tukaj ni poceni. Za 6 steklenic (375ml) najbolj popularnega piva XXXX (Four X) odšteješ od 11 - 13$. Imajo seveda tudi uvožena piva, katerih cena se giblje okoli 20$ za 6 steklenic. Vina in žgane pijače pa imajo sploh pretirane cene. Cena za steklenico povprečnega vina je približno 15 - 20$ in več, steklenica žgane pijače pa še enkrat toliko. Ampak avstralci imajo zmeraj kakšne ugodne ponudbe in lahko najdeš kakšno dobro steklenico rdečega vina za 6$.

Še nekaj se mi zdi tukaj res fino in to je, da te v trgovini prodajalci nikoli ne bodo vprašali za drobiž. Lahko kupiš eno samo malenkost, na dan potegneš 50$ in prodajalec se sploh ne bo pritoževal. Vedno imajo drobiž na zalogi. Me zanima, kako se bo to spremenilo v Sloveniji, ko bo končno prišel evro, ko se bodo morali ljudje navaditi, da bodo vedno imeli kovance pripravljene v žepu. Prodajalci tukaj imajo čisto drugačen odnos do kupcev (ali pa ga morajo imeti). Vedno te bodo vprašali "kako si", "kako gre". Komunikacija med ljudmi se zdi tukaj izrednega pomena ali pa je to samo v naravi ljudi, ki živijo v Avstraliji. Če rabiš kakršnokoli pomoč, ne bo nikoli težava najti nekoga, ki ti bo pomagal. Brez plačila. Mogoče imam samo takšen občutek, ampak ljudje so res odprte narave in ni težav navezati stikov.

Televizija tukaj je prav povsod. Zdi se, kot da so avstralci prav odvisni od televizije. Pri zdravniku, v bankah, trgovinah… televizija je tukaj kraljica, če je le prostor zanjo. In zanjo se vedno najde prostor :).

Ta vikend je bil naporen. Praznovali smo 30 let Derrickovega brata. Lahko si predstavljate, kako je hiša izgledala, ko je 20-25 ljudi odšlo domov. Na srečo je večina prišla zjutraj pomagat pospravljat tako, da je bilo vse skupaj malo lažje. Ne vem ali je to tukaj standard, ampak zabave znajo biti tukaj še kako "naporne". Slovenci se lahko skrijemo pred njimi :). Danes smo torej predvsem zelo utrujeni. Ubogi moj mož, ki je moral danes v službo. Še posebno, ker se v Manlyj-u (kraj kjer dela) dogaja jazz festival. To pomeni, da brez predhodne rezervacije nikjer ne boš dobil proste mize. Na "Take Away" je ponavadi treba čakati kake pol ure. Jutri, ko tudi dela, ga gremo obiskat. Le poskrbeti moram, da bo moje naročilo za hrano dobil kako uro prej. Ali pa bom ostala lačna