Riba naj bo doma
Četrtek, Avgust 24th, 2006
Pred nekaj dnevi sva bila na Sunshine Coast, natančneje v Noosi. Kilometri in kilometri peščenih plaž, a popolno nasprotje od "pretirano hvaljene" Gold Coast. Mirno, malo ljudi, primerno za ulov kake ribe. Temperatura je bila izredno prijetna, 25 C. Vmes sva se vstavila še v Water World-u, nekakšnem velikem akvariju, kjer si lahko za vstopnino 24$ na osebo ogledaš zabavo z morskimi levi, velike ribe in morske pse, ki dobesedno plavajo nad tvojo glavo. Lepo in drago, če si želiš ogledati kakšne vrste rib živijo v avstralskih vodah.
Moj mož obožuje ribarjenje. In ker sem počasi bliža najina obletnica, sem si rekla, da bo ribiška palica odlično darilo zanj. In sem se spravila v "šoping". Jaz in ribiška oprema iz oči v oči. Niti vedela nisem, kaj vse je potrebno kupiti, ampak na srečo so tukaj prodajalci vedno pripravljeni pomagati. In zdi se, da tukaj vsak vsaj nekaj ve o ribarjenju, ki je precej popularen "šport". Po prodajalčevi pomoči, sem veselo odšla iz Kmart-a z dobro palico in dodatno opremo z trnki, vabami in ostalimi drobnarijami. Vse skupaj za okoli 55$, kar je precej ugodno. No, profesionalno palico Derrick res ne potrebuje
Morali bi videti iskre v njegovih očeh, ko je zagledal tisto palico. Veselil se je kot mali otrok. In prav je tako. Tako sva izkoristila nekaj prostih dni, ki jih je imel Derrick in sva se zapeljala v New South Wales ribarit. Natančneje v Pottsville in naslednji dan še v Tweedheads. V bližini sva najela mini apartma za eno noč in za ugodno ceno 69$. In sva šla ribarit. Precej uspešno, moram reči. Še celo jaz, ki nimam pojma o ribarjenju sem uspela ujeti dve ribi. In tako postala prav navdušena nad ribarjenjem
Domov sva prišla z dobrim ulovom in rdeča kot kuhana raka, saj so bile temperature nič kaj zimske, 27C.
Naš mali dobro napreduje. V tem mesecu imava "tavelik" 36 tedenski pregled in takoj za tem še celodnevne učne ure za porod. Avstralci imajo velike družine, vsaj takšen vtis sem dobila. Ponavadi imajo najmanj dva otroka. Kar pa se mi zdi bolj "čudno" je to, da tukaj ženske po rojstvu otroka ostajajo doma dokler le ti ne gredo v šolo. Dnevna nega ali vrtec je namreč velikokrat predrag, da bi si ga starši lahko privoščili. In če gre ženska nazaj v službo, seveda izgubi tudi tistih 200$ na 14 dni pomoči od države. Tako mame ostanejo doma. Ob rojstvu otroka od države dobiš 4000$. Eden od staršev (ki mora biti avstralski državljan) lahko zaprosi še za dodatno pomoč, kar je okoli 200$ na 14 dni. In po vseh računicah vsakoletne dohodnine se zdi, da se tako najbolj "ugodno" iztečne za vso družino. Tudi moški tukaj (naj mi le ti oprostijo) nekako bolj konzervativno gledajo na te stvari. Oni so tisti, ki skrbijo za finančno plat, ženske pa skrbijo za otroke in hišo. Meni nič kaj ne diši ostati doma toliko let. Ko bom le lahko in ko bo seveda vse urejeno z najino vizo, bom začela iskati službo. Nekako si ne predstavljam sebe 24 ur na dan doma, življenje pa teče mimo. Ni vse v denarju, si pravim jaz, nekaj pa tudi moraš imeti od življenja. Ampak o tem bom razmišljala, ko bo mali rojen in bova končno na svojem.
