Avstralija

Pred kratkim se mi je pokvaril računalnik, zato kar nekaj časa ni bilo glasu od mene. Cel trdi disk je šel rakom žvižgat, a na srečo je računalnik še vedno v garanciji in pri avstralskem Harvey Normanu so uspeli rešiti vse dokumente in ostalo šaro, ki se mi nabira gor. Seveda potem sledi celoten postopek inštaliranja programov, resetiranja, dobrih živcev in veliko mero potrpežljivosti. No, to je zdaj že zgodovina in grem novim tipkanjem naproti.

Dobili smo tudi novega člana družine. Ne, ni to, kar mislite. Njegovo ime je Spike, črne barve, hudič v malem. Naš mali muc nam sledi, kamorkoli se obrnemo. Čeprav je star komaj 3 mesece, že gleda za Thomas Majem in mu sledi povsod. Zadnjič sem ga iskala in ga nazadnje le našla v Thomasevi staji. No, maček pa tja le ne sodi in po hitrem postopku je pristal na trdnih tleh. Na srečo je muc zelo potrpežljiv in prenaša kako vleko za rep ali ušesa, čeprav Thomasa učiva, da se to ne sme. Kljub vsemu se zelo dobro razumeta.

Suša v Queenslandu postaja čedalje hujša. Pravega dežja že dolgo nismo imeli, vsake toliko pade par kapelj, kar ni dovolj niti, da bi trava ozelenela. Trenutno smo na 5 nivoju restrikcij uporabe vode. To pomeni, da lahko na dan na osebo porabimo 140 litrov. Tuširanje sme trajati 4 minute na osebo. Avtomobile je prepovedano čistiti, razen oken, ogledal in drugih pomembnih delov. Prepovedano je uporabljati cev za zalivanje, uporabiti moraš vedro. Ljudje tukaj delamo vse mogoče, da bi ohranili čim več vode. Tako na primer, se daje vedro pod tuš, medtem, ko se čaka na pritok tople vode. Nekateri so si vodne zbiralnike namestili (ti so zdaj pri gradnji nove hiše obvezna oprema) tako, da voda iz pralnega stroja priteče direktno vanj, to vodo pa potem uporabijo za zalivanje vrtov. Oktobra predvidevajo nivo 6, kar bo verjetno obsegalo popolno prepoved zalivanja vrtov in manjšo porabo litrov vode na osebo na dan. Nekatera mesta so že toliko v krizi, da imajo dovolj vode samo še za nekaj mesecev. Potem jo bodo prinašali s cisternami, kar pa seveda ne bo zastonj. Reši nas lahko le dež, tega pa ni od nikoder.

Bliža se eno leto mojega prihoda v Avstralijo. V torek moja mami praznuje 50-letnico (VSE NAJBOLJŠE MAMI!), nekaj dni kasneje pa pride še moj rojstni dan. In me kar stisne pri srcu. A vse bomo nadoknadili septembra, ko s Thomasem prideva v Slovenijo. Takrat bodo vsa tesnoba, žalost in hkrati veselje, poplačani.

Več razmišljanj po enem letu življenja v Avstraliji, mojem drugem domu, pa v naslednjem blogu.

Naš črni mačkon Spike

Radovedni fantič

Veseli fantek