Avstralija

Preden jo popiham v Slovenijo, vam »predajam« 2. del AUSSIE F.A.Q., ki sem ga načela v januarju. Hvala vsem, ki boste s komentarji in s svojimi izkušnjami dopolnili tale F.A.Q.

1. MOBILNA TEHNOLOGIJA
.. ni tako uporabnikom prijazna, kot v Sloveniji. Največja ponudnika sta dva: Telstra  (lahko primerjamo z Mobitelom) in Optus (lahko primerjamo s Simobilom), sledi Vodafone.

Predplačniški paket s telefonom lahko kupite na bencinskih servisih, poštah in pooblaščenih prodajalcih. Ko kupite paket, morate najprej poklicati operaterja, kjer mu poveste nekaj osebnih podatkov. Po približno dveh, treh urah, vam bodo po SMS-ju poslali telefonsko številko. Tako vsaj zadeva deluje pri Optus operaterju.

Za komunikacijo s Slovenijo preko SMS-jev morate vedeti, kateri operater ima podpisano pogodbo s slovenskim operaterjem.

Optus = Mobitel
Telstra = Mobitel
Vodafone = Simobil

Več o prednaročniški telefoniji pa na teh povezavah:
- Telstra 
- Optus
- Vodafone

2. INTERNET
… je v Avstraliji počasna in uporabnikom nič kaj prijazna tehnologija.
Največja ponudnika sta dva, Telstra ali Big Pond in Optus. Mnogi se boste na glas smejali nad paketi, ki jih ponujajo:

Primer »broadband ADSL« paketov dveh največjih ponudnikov:

3. ZDRAVSTVO & ZDRAVILA
Večino zdravil (paracetamol – »Aspirin«, sirupi za kašelj, vse za gripo in prehlad…) lahko kupite v bolje založenih trgovinah, lekarnah (pharmacy) in drogerijah (chemist).

Privatno zavarovanje ni nujno potrebno, čeprav po oglasih na televiziji dobite drugačen vtis. Privatno zdravstvo namreč financira javno zdravstvo v Avstraliji. Če boste le izbrali privatno zdravstveno zavarovanje, si najprej poglejte tole internetno stran, kjer dobite vse informacije, pa tudi kateri ponudnik storitev je za vašo situacijo najboljši in najcenejši. Ne pozabite, da za prevoz z rešilnim avtomobilom plačate pri računu za elektriko in tako dodatno zavarovanje za ta prevoz ni potreben.

Ženske tukaj ne bodo imele svojega ginekologa. Najprej bo potrebno obiskati osebnega zdravnika, le-ta pa vas bo potem napotil k specialistu, če bo to potrebno. Kar se tiče kontracepcijskih tablet, ne bo veliko težav, saj boste imele na razpolago le dva različna tipa tablet: cenejše (okoli 20$ za škatlo s tremi tablicami) in dražje (okoli 60$). Cenejše naj bi imele nekaj več stranskih učinkov kot dražje. Osebni zdravnik (ali GP – General Practitioner) vam bo dal (ponavadi) 4 recepte (za dobo enega leta).

4. VOZNIŠKI IZPIT #2
… za vse tiste, ki ga še nimate(mo) in ga mislite opravljati v Avstraliji. Vozniški izpit je bolj preprost kot v Sloveniji – ampak samo za tiste, ki so stari nad 25 let.

Za t.i. “Learners Licence“ morate najprej opraviti (in plačati zanj 17.25$) pisni izpit. Testna vprašanja si lahko pogledate tukaj.

40.45$ morate plačati za praktično znanje vožnje, ki jo lahko opravite s svojim avtomobilom. Po uspešno opravljenem izpitu “Learners licence” morate na avtomobil namestiti “L” tablice. “Learners Licence” kaj hitro lahko nadgradite v “Provisional Licence“, če ste praktično vožnjo opravili uspešno. Na avtomobil morate potem namestiti zeleno “P” tablico. Po enem letu lahko zaprosite za t.i. “Open licence”, kar vas bo uvrstilo med vse ostale voznike.

Za t.i. »mlade voznike« (od 16 – 24 let) si pravila lahko preberete tukaj.

5. DELO & DAVEK
Mislite, da je slovenska napoved dohodnine komplicirana? Večina Avstralcev tukaj niti ne ve, kaj vse lahko prijavijo v dohodnino, še posebno, ko gre za olajšave. Zato večina najame računovodjo, ki za približno 100$ to naredi namesto njih.
Finančno leto se tukaj zaključi 30. junija, davčno napoved je potrebno oddati do 31. oktobra.

6. ČRKOVANJE
Nekaj mora biti jasno vsem, ki prihajajo sem: angleško abecedo je treba poznati od spredaj naprej, od zadaj nazaj, od sredine gor-dol
Naučite se črkovati svoje ime in priimek, ter ulico, kjer živite saj si boste s tem zelo olajšali življenje.
Kot že veste, Avstralci imajo »svoj« jezik. Če je le možno, bodo besedo skrajšali, ali govorili kar v kraticah. Tako bodo na primer ime Ema, kaj hitro spremenili v Em.

Številke:
Dve enaki številki (npr. 00) – double zero
Tri enake številke (npr. 111) – triple one
Dvakrat dve enaki številki (npr. 44 44) – double four double four

7. PLAČEVANJE RAČUNOV
Sistem plačevanja računov je tukaj »malček« drugačen.
Vzemimo na primer račun za internet, ki znaša 100$. Če nimate toliko denarja, lahko plačate manj, razliko pa vam bodo prišteli naslednji mesec. Lahko plačate tudi več in potem bodo to razliko odšteli pri naslednjem računu. Lahko plačate preko interneta (BPay), na pošti, pošljete »money order«, t.i. »direct debit« (kar pomeni, da vam denar avtomatično vzamejo z vašega računa - trajnik) in še nekaj načinov bi se našlo. Vsekakor pa plačajte račun, drugače boste pristali na t.i. »črni listi«, kar pomeni, da 7 let ne boste mogli dobiti kreditne kartice ali kredita. Skratka, vaše življenje lahko, za neplačani račun, postane nočna mora.

8. KREDITNE IN DEBETNE KARTICE
Denar je sveta vladar - v papirnati ali plastični obliki. Kot sem že omenila v enem izmed prejšnjih blogov, Avstralci so eni najbolj zadolženih narodov na svetu. Ampak to jih seveda ne prepriča, da bi manj zapravljali.

Sistem kreditnih kartic je tukaj malo drugačen kot v Sloveniji. Debetna kartica (ali EFTPOS) in kreditna kartica sta dva povsem ločena računa. Ko plačate s kreditno kartico, boste na dom vsak mesec dobili račun. Lahko plačate znesek na enkrat ali pa samo nujni mesečni polog (npr. 15$). To je dobra potuha, če kreditno kartico veliko uporabljaš, vmes pozabiš, koliko si že zapravil in zneski se seštevajo in seštevajo. Pri nekaterih bankah se lahko dogovorite tako, da boste imeli podoben sistem kot v Sloveniji. Se pravi, da bo denar, zapravljen na kreditno kartico, avtomatično vzet iz vašega računa. Tako ni bojazni, da zneska ne bi plačali. A tega vse banke ne omogočajo in prej res dobro raziščite, katera banka je uporabniku najbolj prijazna. Veliko informacij in primerjave kartic različnih bank, najdete tukaj.

S pridobitvijo kreditne kartice, pridobite tudi visoko obrestno mero – od približno 8% naprej, plačali pa boste tudi letno članarino, od 25$ naprej. Odvisno seveda, kakšno kreditno kartico imate. Dobite lahko t.i. nizko obrestno kartico (»low rate card«), te ponavadi omogočajo 44 (ali manj ali več) dni plačilo brez obresti.

Če kartice ne uporabljate veliko, potem boste imeli verjetno takšno, pri kateri boste pri vsakem nakupu zbirali točke (npr. za vsak zapravljeni $ dobite 1.5 točke). Ko boste nabrali določeno število točk, boste lahko šli kam na izlet, ali to koristili pri nakupu letalske karte na primer. Pri takšnih karticah ne boste plačali letne članarine, boste pa plačali visoko obrestno mero, od približno 17% naprej.

Če najmanjšega mesečnega zneska ne plačate, vam bodo banke prijazno zaračunale zamudnino (od približno 15$ naprej).

V Sloveniji je bil velik halo, ko so banke začele zaračunavati dvig denarja na »drugih« bankomatih. V Avstraliji ni nič drugače: če dvignete denar na bankomatu, ki ne pripada vaši banki, boste plačali od 1.50$ naprej. Tudi za vpogled stanja na vašem računu vam bodo zaračunali. Bančne izpiske morate res dobro pogledati, saj nekatere banke rade vzamejo kak dolar na razne »napitnine« in druge »bančne stroške«.

Večina bank ne bo zaračunala nič za uporabo internetnega bančništva. Uredite si lahko tudi internetni varčevalni račun (lahko jih imate več skupaj za različne namene), za katerega vam banke ne bodo nič zaračunale, možno pa je, da vam bodo ob koncu finančnega leta, pobrali dolarje za plačilo davka. Ja, nekateri varčevalni računi so obdavčeni, vendar pa lahko to »izgubo«, nad določeno vsoto, potem prijavite pri oddaji dohodnine. Tak internetni varčevalni račun je kar pripraven, saj so obresti »prijetne« (od 4% na leto naprej, ponavadi izplačljive vsak mesec). Denarja iz tega računa ne morete dvigniti na bankomatu, preko interneta pa lahko prenašate denar iz enega na drugi račun.

9. ČASOVNA RAZLIKA
Queensland je edina država v Avstraliji, kjer ne premikamo ure. Vse vrste “razlogov” boste tukaj slišali na to temo, dva izmed teh sta: a) da krave ne bodo imele dobrega mleka, ker se bodo morale prilagoditi na nov bioritem in b) da bi, zaradi daljšega dneva in tako tudi sonca, možnost za kožnega raka, postala večja.

Ko se v Sloveniji ura premakne na poletni čas, je časovna razlika 8+, pri premiku ure na zimski čas, pa je časovna razlika 9+ (da ne boste kdaj koga zbudili iz sladkega spanca :)).

Tako, zaenkrat toliko. Če ste še na počitnicah, potem uživajte. Pri nas, po dolgem obdobju suše, končno dežuje in bo trava spet pozelenela. Se oglasim iz Slovenije, verjetno bo občutek takšen, kot je rekla moja prijateljica Sara: »Kot, da ne bi nikoli odšla.«