Avstralija

… ali pa še kje drugje, lahko, brez popolnega znanja vožnje avtomobila, dobiš vozniški izpit. To pišem, ker sem ravno včeraj postala ponosna lastnica t.i. “Learners Licence”. Res ni čudno, da je tukaj veliko nesreč na cesti, saj samo opraviš teoretični izpit (17.25$), 10 splošnih vprašanj in 20 pravil ceste. Od splošnih vprašanj imaš lahko napačen en odgovor, pri splošnih pa dva. Plačaš 65$ za vozniški izpit (za dobo dve leti) in hop… si že na cesti. Ta izpit imaš za dobo enega leta. V tem letu se ne smeš voziti sam, ampak moraš imeti ob sebi nekoga, ki ima t.i. “Open Licence” najmanj eno leto. Se pravi, kamorkoli želiš iti, moraš imeti nekoga s sabo. To so lahko starši, znanci… ali nekdo, ki mu je zares težko sedeti na sovoznikovem sedežu in ti za vsako najmanjšo napako že skače po volanu (moj mož, na primer ). Kar se mi zdi res smešno, saj se za vozniški izpit odločiš, ker avto potrebuješ, da greš v službo, trgovino… Skratka, čakati moraš eno leto, priporočljivo je, da narediš 100 ur vožnje, potem šele greš opravljat testno vožnjo, ki je pogoj za “Provisional Licence”, ki ti (hvala bogu) omogoča, da se voziš sam nadaljnje dve leti. Še dobro, da sem stara nad 25 let, drugače bi bilo še bolj zapleteno. Tako bom naslednje leto vozila svojega moža v službo, sama pa šla nazaj domov z vlakom :).

Vsekakor zelo drugače kot v Sloveniji, kjer moraš najprej uspešno opraviti prvo pomoč (tukaj niti oprema za prvo pomoč v avtomobilu ni obvezna), šele potem pisni del, imeti določeno števil ur z inštruktorjem in šele potem glavna vožnja. Se mi zdi, da bi se morali Avstralci malo zamisliti ali je ta način pridobitve vozniškega izpita res pravi in ali se na ta način zgodi manj nesreč. Po zadnjih raziskavah 75% mladih Avstralcev med vožnjo uporablja mobilne telefone (predvsem za pisanje sms-jev) in iPode, kar je po zakonu prepovedano. A mogoče se bodo stvari zdaj, ko so se politiki zamenjali, spremenile. Mogoče…