Spet drugam
Nekateri se verjetno že sprašujete kaj se dogaja z nami. Še smo živi, smo se pa v tem času preselili na novo lokacijo. Lastniki so se odločili, da bodo hišo, ki smo jo prej imeli v najemu, ali porušili ali pa prodali. Tako smo šli v lov za novo hišo, vse skupaj pa se je še dodatno zapletlo, ko je moj mož zamenjal službo na popolnoma drugi lokaciji - na drugi strani reke v predmestju Sandgate.
Sistem najema se je malo spremenil od našega zadnjega iskanja. Zdaj ne moreš več sam določiti datuma in uro, kdaj si boš ogledal neko hišo, ampak to določi lastnik ali agencija. In te ure znajo biti še kako ob nenavadnem času, ko so ljudje v službi - npr. v sredo ob 10.30. Tako si moraš dobesedno vzeti prosti dan ali pa šefa prositi, da te za kako uro izpusti. Spremenile so se tudi hiše in cene. Nekatere res “luknje”, v katerih še živijo najemniki, vse pohištvo še v hiši, da niti dobro ne vidiš velikost sob, nič nenavadne tudi ni, če nekdo še spi v sobi, ko ti hodiš naokoli. Tokrat se mi zdi, sva res videla lepe hiše od zunaj, a od znotraj… Se res vprašaš, kako ni nobenega pravila za lastnike, kako morajo predstaviti hišo. In cene… no, te so šle zdaj res v višave (za trisobno hišo tudi od 450$ naprej), konkurenca med iskalci pa je velika. Tako si bo na primer samo eno hišo ogledalo 20 ljudi. Potem izpolniš formular z vsemi potrebnimi kopijami dokumentov in čakaš kaj se bo odločil lastnik.
A mi smo imeli tudi malo sreče. Seveda smo se hoteli preseliti nekam, kjer bo moj mož blizu službe in se mu ne bo potrebno voziti v službo čez Getaway most (mostnina v eno smer znaša 2.60$) in dodatno zapraviti uro za tja in nazaj domov. Tako smo po skoraj dveh mesecih iskanja našli prav prijetno 3 sobno hišo v mestecu (bolj vas :)) Shorncliffe iz katerega se vidi tudi polotok Redcliffe, oziroma Woody Point. Še vedno smo uspeli najti ugodno ceno 300$ na teden. Zelo blizu morja smo, samo kakih 10 minut hoda, kar je kot naročeno za našega, zdaj že skoraj 20 mesecev starega korenjaka, ki vodo naravnost obožuje. Od mesta smo oddaljeni le 16 km, pa tudi avtocesta je zelo blizu.
No, moram priznati, da je bila hiša in okolica res precej zapuščena tako, da smo morali kar zavihati rokave in se spraviti na delo. Lastniki hiše so se pač odločili, da hiše ne bodo počistili in to smo morali vzeli v zakup. Spet smo imeli borbe s pajki in ščurki, saj predhodno ni bila opravljena t.i. “Pest control” (uf, “zatiranje golazni”?). Sreča je, da se da z lastniki vse zmeniti in kaj kmalu so poskrbeli, da je bilo tudi to opravljeno. In zdaj končno uživamo v novem domu. Ravno zdaj smo pri ureditvi vrta (saj domačo zelenjavo pa le moramo imeti) in okolice. Plevemo in okopavamo 
A nam je to v veselje. Veselimo se pomladi, ko bomo uživali v domače pridelanem fižolu, solati, rdeči pesi in kakšnemu krompirčku, jagode so pa tako ali tako same po sebi razumljive. Mmm, že komaj čakam.
Naša nova lokacija
Naš Thomas Maj pri igri na vrtu
Thomas Maj in radovedni pelikan
April 23rd, 2008 at 10:35
Res je minilo že kar nekaj časa, kar si se nazadnje oglasila, sem večkrat pokukala pa ni bilo nič novega. No vesela sem, da ste se na novo ustalili in upam, da boste na novi lokaciji uživali, še posebaj mali dečko. Res je pravi korenjak in kako je srčkan. Uživajte, javi se kaj pa pošlji še kakšno slikico malega navihančka.
Junij 8th, 2008 at 19:07
Pozdravljena Monika
Mislila sem, da te ne bomo več slišali, prav vesela sem, ko sem zopet zasledila tovjo objavo.Torej lep pozdrav vsem Vam trem, prav lepega fantička imata. Čestitam Vama, da sta si zopet dobila novi dom, poizkusita biti srečena v njem. Mogoče bosta nekoč kupila čisto svojo hišico in še kakšno punčko, potem bo čisto popolno tam pri vaju-
Tu pri nas pa je sedaj resnično lepo, vse je cvetju, naša hiša ima sedaj velik cvetlični vrt in tudi zelenjavnega. Sama pa sem varuhinja eno letne Tjaše,njena mamica hodi v službo v Ljubljano. Prav dobro se razumeva, na saj je to že moj 5 vnuček. Prvi je star že celih 18 let,tudi njega sem pazila, vendar takrat le občasno, ker sem imela še službo.
Sedaj pa sem upokojena in imam več časa, tako, da se čisto vsa posvetim mali deklici.
Torej imejte se lepo tam daleč in sprejmite presrčne pozdrave od neznane Beleroze in cele naše družine.
Avgust 21st, 2008 at 22:33
Ta blog je beda ker se nič ne dogaja rajši ga zapri!!!!!
November 10th, 2008 at 21:17
ojla Monika,
super blog, tut sam imam full željo se nekega dne preselit v Avstralijo, samo najprej končam faks:), se pravi še dobro let
cyxcx- bodi tiho, ti zapri usta, blog je pa super.
Februar 9th, 2009 at 10:23
Upam, da blog še ni zamrl!
Odkar sem ga odkril, sem ga z veseljem spremljal.
Sedaj pa že nekaj mesecev nič.
Lep pozdrav!
April 18th, 2009 at 14:24
Ojla,
tole je pa res super blog, redko odriješ blog na katerga se pogosto vračam(o):). Glede na to, da že kar nekaj časa ni bilo nobene nove objave upam, da je z vami vse v najlepšem redu in uživate maximalno. V upanju na novo objavo vas vse lepo pozdravljam. Prisrčen pozdrav iz slovenije. Upam, da se bo tudi meni uspelo preseliti v avstralijo (samo najprej je potrebno dokončat študij v slo