Sistem najema se je malo spremenil od našega zadnjega iskanja. Zdaj ne moreš več sam določiti datuma in uro, kdaj si boš ogledal neko hišo, ampak to določi lastnik ali agencija. In te ure znajo biti še kako ob nenavadnem času, ko so ljudje v službi - npr. v sredo ob 10.30. Tako si moraš dobesedno vzeti prosti dan ali pa šefa prositi, da te za kako uro izpusti. Spremenile so se tudi hiše in cene. Nekatere res “luknje”, v katerih še živijo najemniki, vse pohištvo še v hiši, da niti dobro ne vidiš velikost sob, nič nenavadne tudi ni, če nekdo še spi v sobi, ko ti hodiš naokoli. Tokrat se mi zdi, sva res videla lepe hiše od zunaj, a od znotraj… Se res vprašaš, kako ni nobenega pravila za lastnike, kako morajo predstaviti hišo. In cene… no, te so šle zdaj res v višave (za trisobno hišo tudi od 450$ naprej), konkurenca med iskalci pa je velika. Tako si bo na primer samo eno hišo ogledalo 20 ljudi. Potem izpolniš formular z vsemi potrebnimi kopijami dokumentov in čakaš kaj se bo odločil lastnik.

A mi smo imeli tudi malo sreče. Seveda smo se hoteli preseliti nekam, kjer bo moj mož blizu službe in se mu ne bo potrebno voziti v službo čez Getaway most (mostnina v eno smer znaša 2.60$) in dodatno zapraviti uro za tja in nazaj domov. Tako smo po skoraj dveh mesecih iskanja našli prav prijetno 3 sobno hišo v mestecu (bolj vas :)) Shorncliffe iz katerega se vidi tudi polotok Redcliffe, oziroma Woody Point. Še vedno smo uspeli najti ugodno ceno 300$ na teden. Zelo blizu morja smo, samo kakih 10 minut hoda, kar je kot naročeno za našega, zdaj že skoraj 20 mesecev starega korenjaka, ki vodo naravnost obožuje. Od mesta smo oddaljeni le 16 km, pa tudi avtocesta je zelo blizu.

No, moram priznati, da je bila hiša in okolica res precej zapuščena tako, da smo morali kar zavihati rokave in se spraviti na delo. Lastniki hiše so se pač odločili, da hiše ne bodo počistili in to smo morali vzeli v zakup. Spet smo imeli borbe s pajki in ščurki, saj predhodno ni bila opravljena t.i. “Pest control” (uf, “zatiranje golazni”?). Sreča je, da se da z lastniki vse zmeniti in kaj kmalu so poskrbeli, da je bilo tudi to opravljeno. In zdaj končno uživamo v novem domu. Ravno zdaj smo pri ureditvi vrta (saj domačo zelenjavo pa le moramo imeti) in okolice. Plevemo in okopavamo A nam je to v veselje. Veselimo se pomladi, ko bomo uživali v domače pridelanem fižolu, solati, rdeči pesi in kakšnemu krompirčku, jagode so pa tako ali tako same po sebi razumljive. Mmm, že komaj čakam.

Naša nova lokacija

Naš Thomas Maj pri igri na vrtu

Thomas Maj in radovedni pelikan

Informacije o migracijskih načinih:

http://www.immi.gov.au/
http://www.thinkingaustralia.com
https://www.migrationexpert.com
http://www.activemigration.com/slovenia/
http://www.australian-embassy.at/ - avstralska ambasada na Dunaju

Carina Avstralije:

http://www.daff.gov.au

Klimatske razmere:

http://www.bom.gov.au
http://studyinaustralia.gov.au/Sia/en/LivingInAustralia/Geography
http://weather.news.com.au

IELTS:

http://www.icte.uq.edu.au/ielts/ielts_test.htm
http://www.ielts.org/
http://www.britishcouncil.org/slovenia/
http://australianetwork.com/studyenglish/default.htm

Pregled šolskega sistema Avstralije:

http://cricos.dest.gov.au/
http://www.aqf.edu.au
http://www.ci.brisbane.ca.us/html/liveHere/school.asp
http://www.brisbanecitylife.com.au/bcl/schools.htm
http://www.bcl.com.au/goldcoast/schools.htm

Zdravstvo:

http://www.medicareaustralia.gov.au/

Pošta

http://www.auspost.com.au/

Zaposlitveni portali:

http://mycareer.com.au/
http://www.seek.com.au/
http://www.webwombat.com.au/employment/
http://www.careerone.com.au/

Zaposlitev v državni upravi

http://jobs.qld.gov.au/search/occlist.asp - Queensland
https://jobs.nsw.gov.au/Start.asp - New South Wales
http://www.careers.vic.gov.au/ - Victoria
http://www.vacancies.sa.gov.au/asp/public/Home.aspx - South Australia
http://www.jobs.wa.gov.au/ - Western Australia
http://notes.nt.gov.au/dcis/RMS.nsf/NTGEmploymentHome?OpenForm – Northern Territory
http://www.jobs.act.gov.au/ - Australian Capital Territory

Davki:

http://www.ato.gov.au

Hiše/apartmaji/zemlja:

http://www.domain.com.au/
http://www.realestate.com.au/
http://www.firstnational.com.au/
http://www.real-estate-australia.com.au/
http://www.homehound.com/consumer/home.do
http://www.growstar.com.au/

Avtomobili – nakup in najem:

http://www.carsales.com.au/
http://www.auspost.com.au/ (najem avtomobila)
http://www.budget.com.au/ (najem avtomobila)
http://www.redspotrentals.com.au/v2/ (najem avtomobila)

Stran o življenjskih stroških v Avstraliji:

http://www.aussiemove.com/aus/costlive.asp

Trgovine:

http://www.coastshop.com.au/shopping/2toys.htm
http://www.techbuy.com.au/about.asp
http://www.harveynorman.com.au/viewPage.tho
http://www.toysandmore.com.au/
http://www.thediscshop.com.au/index.cgi
http://www.aldi.com.au/
http://www.tvmarket.com.au/
http://www.coastshop.com.au
http://www.woolworths.com.au/
http://www.ikea.com.au
http://www.bigw.com.au/
http://www.fantasticfurniture.com.au/default.asp
http://www.retravision.com.au/
http://www.kmart.com.au/

Posli za kupit:

http://australian.businessesforsale.com/

Zabavišča:

http://beerwahmotorlodge.com/sunshine_coast.asp
http://www.dreamworld.com.au/
http://www.outbackspectacular.com.au/
http://www.movieworld.com.au/home/homepage.cfm
http://www.wetnwild.com.au/home/homepage.cfm
http://www.seaworld.com.au/home/homepage.cfm
http://www.freemanx.com.au/experiences_detail.cfm?prodid=138
http://www.crocodilehunter.com/
http://www.australiazoo.com.au/

Prenočišča – hostli:

http://www.yha.com.au/

Televizija:

http://www.foxtel.com.au/

Agenti:

http://www.themara.com.au/
http://www.activescgroup.com/

Letališča in nizkocenovni leti v Avstraliji

http://www.bne.com.au/content/home.asp? (letališče brisbane)
http://www.webjet.com.au/
http://www.virginblue.com.au/
http://www.jetstar.com/au/index.html

Potovanje z vlakom

http://www.gsr.com.au/

Informacije o Avstraliji

http://australia.gov.au/
http://www.lonelyplanet.com/worldguide/australia/
http://avstralija.tuditi.delo.si
http://www.o-4os.ce.edus.si/osebne-strani/ucitelji/mosbruker/avstralija/index.htm
http://www.natsiew.nexus.edu.au/lens/regions/index.html
http://www.staljubljana.com/letalske-karte/letalske-karte-brskanje/q/drzava/au
http://newaussie.blogspot.com
Ostalo

http://www.whypayfullprice.com.au (popusti itd)
http://www.onlinenewspapers.com/australi.htm (spisek časopisov v AU)
http://www.yellowpages.com.au/ (rumene strani)
http://www.whitepages.com.au/wp/index.jsp (bele strani)

Naslednje leto bo pestro in zagotovo se bosta zgodili 2 stvari:

1. Slovenski piknik
Predvidoma se bo zgodil enkrat konec februarja ali v začetku marca, za konkretne datume bomo preko mejlov zbirali predloge in morda tudi kaj, koliko hrane in pijače bo kdo prinesel s sabo.
Glede lokacije ne bomo zbirali predlogov, ker drugače verjetno ne bomo nikoli našli takšno, ki bi ustrezala vsem. Zatorej je lokacija že zdaj znana in fiksna - Wellington Point, Brisbane, kjer je veliko prostora za piknike, če koga prime, pa tudi za ribarjenje in kopanje :).

O vseh podrobnostih boste sproti obveščeni po mejlu. Zaenkrat se je prijavilo 17 ljudi, kdor se še ni, ima zdaj čas, da se nam pridruži. Prijavite se prosim na moj mejl. V primeru slabega vremena (haha :)) bomo piknik vseeno speljali (razen v primeru hude nevihte), saj so vsi BBQ, klopce in stoli pod strehami.

2. E-knjiga
Pripravljam e-knjigo, zbirko nekaterih že objavljenih blogov z veliko dodatnimi informacijami in kar je najbolj pomembno, bo v priročnem formatu, enostavna in lahka za branje, iskanje in tiskanje… in zastonj (no, če ima kdo preveč … :)). To nikakor ne pomeni, da zapiram blog, e-knjiga bo rastla skupaj z blogom in vašimi komentarji in vsake toliko časa bo objavljena nova dopolnjena verzija.

Upam, da bo s tem veliko ljudem olajšano iskanje pravih informacij saj nenazadnje, ravno zaradi informacij se je “rodil” tale blog. Tisti, ki ste moji redni bralci že od vsega začetka, mogoče pogrešate več prispevkov. A kot že omenjeno, ta blog je nastal predvsem iz želje pomagati ljudem z informacijami iz prve roke, ne pa pisati o mojem vsakodnevniku. Sama še predobro vem, kako trnova je lahko pot “na drugi konec sveta”. Upam, da je blog rodil tudi mnoga nepričakovana prijateljstva - meni je in  je tako rek “svet je majhen” še kako resničen. Seveda bom vesela vsakršnega predloga, ideje, da bo ta e-knjiga čimbolj uporabna za vse.

Vsem iz srca želim lepe božične in novoletne praznike, brez velikih zaobljub za naslednje leto, a z veliko optimizma in dobre volje. Vsem, ki še prihajate v Avstralijo - srečno in upam, da se kmalu vidimo naslednje leto, če ne, enkrat zagotovo. Morda nam uspe piknike narediti večkrat na leto in tako ohranjati spoznanstva, ne pa tradicije.

Hvala vsem, ki me podpirate in ostajate zvesti bralci mojega nenavadnega in razburljivega življenjskega potovanja v Avstraliji.

SREČNO!

Vsekakor zelo drugače kot v Sloveniji, kjer moraš najprej uspešno opraviti prvo pomoč (tukaj niti oprema za prvo pomoč v avtomobilu ni obvezna), šele potem pisni del, imeti določeno števil ur z inštruktorjem in šele potem glavna vožnja. Se mi zdi, da bi se morali Avstralci malo zamisliti ali je ta način pridobitve vozniškega izpita res pravi in ali se na ta način zgodi manj nesreč. Po zadnjih raziskavah 75% mladih Avstralcev med vožnjo uporablja mobilne telefone (predvsem za pisanje sms-jev) in iPode, kar je po zakonu prepovedano. A mogoče se bodo stvari zdaj, ko so se politiki zamenjali, spremenile. Mogoče…

Fraser Island… je “a must see” destinacija. Fraser Island ali K’Gari, aboridžinsko ime, ki pomeni »raj«, je unikatni predel Fraser Coast regije. Fraser Island je več kot le unikatno okolje za obiskovalce, bil je tudi dom aboridžonskih plemen, ki so tam živela več kot 5500 let. Otok so kmalu odkrili evropejci, ki so otok poimenovali po Elizi Frazer, ki je preživela brodolom leta 1863.

Otok prekriva 163,000 hektarjev, je približno 120 kilometrov dolg, širok med 5 in 25 kilometri in je največji peščeni otok na svetu. Raj za vse avanturiste in ljubitelje štiri pogonskih avtomobilov, saj le tako lahko otok doživiš v celoti. Unikatno okolje, bogato, z aboridžinsko dediščino in pisano, z evropsko zgodovino. Kombinacija, ki je ustvarila nenavadne in mistične značilnosti obale Queensland-a.

Otok je prekrit z jezeri, največji med njimi so Lake McKenzie, Birrabeen, Benaroon, Boomanj in je dom več kot 350 vrstami ptic in 25 različnih vrst sesalcev. Najbolj znani seveda dingo in zaradi njih so udomačeni psi prepovedani na otoku. Okoli resortov je ponavadi električna ograja, ki dingom preprečuje vstop do ljudi. A vsake toliko časa se najde kak iznajdljiv dingo, ki se bo (največkrat ponoči) sprehajal po resortih in iskal kaj za pod zob. Dinge je pametno pustiti pri miru in prepovedano jih je hraniti (lahko vas doleti kazen do 3000$).

Leta 1992 se je Fraser Island pridružil mnogim, ki so zapisani v svetovni dediščini - Veliki koralni greben, Uluru in Nacionalni parki Kakadu. Otok je tako eden izmed 400 svetovnih destinacij, ki so zaščiteni zaradi izjemnega in unikatnega okolja.

Fraser Island je draga, a obiska vredna destinacija. Zato, pojdite tja in se naužijte prelepih sončnih zahodov, tišine in sprostitve. Ne bo vam žal.

Pogled s pomola

Pogled na Kingfisher Bay Resort

Sprehod po otoku

Magrove

Najin ulov

Dolgorepi obiskovalec

Prvi teden v Sloveniji je minil, kot ga sploh ne bi bilo, saj sva imela oba porušen bioritem, mali pa se je moral navaditi še na nove obraze in okoje. A babica in dedek sta poskrbela, da se je Thomas Maj kmalu počutil kot doma in se ju je ob vsakem obisku zelo razveselil.

Prijetno me je presenetilo zaprtje središča mesta, kjer se sedaj lahko brezskrbno sprehajaš. Nič več nagnetenih avtobusov, živčnih voznikov, ki čakajo pešce, da prečkajo cesto. Kot prijetna poletna sapica. A za vse verjetno ni tako rožnato, posebno za ljudi, ki živijo v mestu in nimajo kje pustiti svojega avtomobila. Verjamem, da je to zoprno, a to je že diskusija za kak drugačen blog. Mesto se je odprlo, večina lokalov ob Ljubljanici je zunaj postavila mize in stole. Super, zares prava turistična točka za oddih in klepet. Še celo vzpenjača, ki je bila deležna premnogo polemik, je postala pravi hit, s katero bi se moral peljati vsak Ljubljančan. Tržnica pa se zdi še živahnejša, lepša in čistejša kot kdajkoli.

Le pogled na Mačkovo ulico me še vedno strese. Birokrati! A kaj hitro izvem, da se sedaj status stalnega prebivališča ureja na Tobačni ulici. Vzameš listek in počakaš, da prideš na vrsto. Kot pri zdravniku, a sprememba je neverjetna. Nič več vrivanja, gledanja, kje se začne in konča vrsta, nič več kričanja drug čez drugega. Prideš k birokratu, se vsedeš na stol in se v miru zmeniš vse. Še celo zelo prijazni so postali. Vse pohvale!

Ko grem z vozičkom po mestu me moti, da večina pločnikov ni prilagojenih za kolesarje, invalide in otroške vozičke kot na primer v Avstraliji. Tam so invalidi in starši z vozički dobesedno priviligirani. Vrata, ki jih ni potrebno odpirati, pločniki široki in na njih ni parkiranih avtomobilov. Javna stranišča (vključno s prostorom za invalide in prostorom za previjanje otroka), so na vsakem koraku in ti tako otroka ni potrebno preobleči v kakšni stranski ulici ali se zaradi tega celo odpraviti domov. Še kdo ve, ali je javno stranišče še vedno na Tromostovju? V večini podhodov dvigala ne delujejo. Tako moraš voziček postaviti na tekoče stopnice, kar je res nevarno in tega sploh ne bi smel početi.

In drobiž! Kar strese me, ko me v trgovini prosijo za drobiž. Ob iskanju vseh centov in ostalih zlatnikov, se naredi dolga vrsta in ljudje so že vidno nervozni. A baje je pomanjkanje drobiža že kronični problem v Sloveniji, saj se prodajalci ne spomnijo, da bi ga kdaj tako zelo primanjkovalo kot sedaj.

No, le majhna opažanja razlik med dvema popolnoma različnima državama.

Je pa Slovenija še vedno zelo lepa, zelena z neokrnjeno naravo. Še posebno lep pogled je na doline in prostrana polja. Prava idilična jesen, raj za sprostitev. Že vidim, da se kmalu spet vrnemo nazaj.

Vidim se le z najbljižjimi prijatelji, za vse ostalo zmanjka časa, pa tudi se bolj prilagajam Thomas Maju in mi je bolj ali manj onemogočeno početi vse tisto, kar sem si zamislila. Najbolj vesela pa je seveda babica, ki prav vsak dan preživi čas s svojim vnukom. Kar ne more se ga nagledati in slovo bo spet težko.

A odhod se bliža hitreje kot uspem doumeti. Treba bo nazaj, za nekatere v “obljubljeno deželo”, za naju pa le novo prebivališče, kjer je ob visokem življenjskem standardu, še kako treba hoditi v službo in toliko bolj uživati proste urice. Ampak o tem bomo razmišljali kasneje. Najprej se bomo odpravili na družinske počitnice na Fraser Island, potem pa novim zmagam naproti

1. MOBILNA TEHNOLOGIJA
.. ni tako uporabnikom prijazna, kot v Sloveniji. Največja ponudnika sta dva: Telstra  (lahko primerjamo z Mobitelom) in Optus (lahko primerjamo s Simobilom), sledi Vodafone.

Predplačniški paket s telefonom lahko kupite na bencinskih servisih, poštah in pooblaščenih prodajalcih. Ko kupite paket, morate najprej poklicati operaterja, kjer mu poveste nekaj osebnih podatkov. Po približno dveh, treh urah, vam bodo po SMS-ju poslali telefonsko številko. Tako vsaj zadeva deluje pri Optus operaterju.

Za komunikacijo s Slovenijo preko SMS-jev morate vedeti, kateri operater ima podpisano pogodbo s slovenskim operaterjem.

Optus = Mobitel
Telstra = Mobitel
Vodafone = Simobil

Več o prednaročniški telefoniji pa na teh povezavah:
- Telstra 
- Optus
- Vodafone

2. INTERNET
… je v Avstraliji počasna in uporabnikom nič kaj prijazna tehnologija.
Največja ponudnika sta dva, Telstra ali Big Pond in Optus. Mnogi se boste na glas smejali nad paketi, ki jih ponujajo:

Primer »broadband ADSL« paketov dveh največjih ponudnikov:

3. ZDRAVSTVO & ZDRAVILA
Večino zdravil (paracetamol – »Aspirin«, sirupi za kašelj, vse za gripo in prehlad…) lahko kupite v bolje založenih trgovinah, lekarnah (pharmacy) in drogerijah (chemist).

Privatno zavarovanje ni nujno potrebno, čeprav po oglasih na televiziji dobite drugačen vtis. Privatno zdravstvo namreč financira javno zdravstvo v Avstraliji. Če boste le izbrali privatno zdravstveno zavarovanje, si najprej poglejte tole internetno stran, kjer dobite vse informacije, pa tudi kateri ponudnik storitev je za vašo situacijo najboljši in najcenejši. Ne pozabite, da za prevoz z rešilnim avtomobilom plačate pri računu za elektriko in tako dodatno zavarovanje za ta prevoz ni potreben.

Ženske tukaj ne bodo imele svojega ginekologa. Najprej bo potrebno obiskati osebnega zdravnika, le-ta pa vas bo potem napotil k specialistu, če bo to potrebno. Kar se tiče kontracepcijskih tablet, ne bo veliko težav, saj boste imele na razpolago le dva različna tipa tablet: cenejše (okoli 20$ za škatlo s tremi tablicami) in dražje (okoli 60$). Cenejše naj bi imele nekaj več stranskih učinkov kot dražje. Osebni zdravnik (ali GP – General Practitioner) vam bo dal (ponavadi) 4 recepte (za dobo enega leta).

4. VOZNIŠKI IZPIT #2
… za vse tiste, ki ga še nimate(mo) in ga mislite opravljati v Avstraliji. Vozniški izpit je bolj preprost kot v Sloveniji – ampak samo za tiste, ki so stari nad 25 let.

Za t.i. “Learners Licence“ morate najprej opraviti (in plačati zanj 17.25$) pisni izpit. Testna vprašanja si lahko pogledate tukaj.

40.45$ morate plačati za praktično znanje vožnje, ki jo lahko opravite s svojim avtomobilom. Po uspešno opravljenem izpitu “Learners licence” morate na avtomobil namestiti “L” tablice. “Learners Licence” kaj hitro lahko nadgradite v “Provisional Licence“, če ste praktično vožnjo opravili uspešno. Na avtomobil morate potem namestiti zeleno “P” tablico. Po enem letu lahko zaprosite za t.i. “Open licence”, kar vas bo uvrstilo med vse ostale voznike.

Za t.i. »mlade voznike« (od 16 – 24 let) si pravila lahko preberete tukaj.

5. DELO & DAVEK
Mislite, da je slovenska napoved dohodnine komplicirana? Večina Avstralcev tukaj niti ne ve, kaj vse lahko prijavijo v dohodnino, še posebno, ko gre za olajšave. Zato večina najame računovodjo, ki za približno 100$ to naredi namesto njih.
Finančno leto se tukaj zaključi 30. junija, davčno napoved je potrebno oddati do 31. oktobra.

6. ČRKOVANJE
Nekaj mora biti jasno vsem, ki prihajajo sem: angleško abecedo je treba poznati od spredaj naprej, od zadaj nazaj, od sredine gor-dol
Naučite se črkovati svoje ime in priimek, ter ulico, kjer živite saj si boste s tem zelo olajšali življenje.
Kot že veste, Avstralci imajo »svoj« jezik. Če je le možno, bodo besedo skrajšali, ali govorili kar v kraticah. Tako bodo na primer ime Ema, kaj hitro spremenili v Em.

Številke:
Dve enaki številki (npr. 00) – double zero
Tri enake številke (npr. 111) – triple one
Dvakrat dve enaki številki (npr. 44 44) – double four double four

7. PLAČEVANJE RAČUNOV
Sistem plačevanja računov je tukaj »malček« drugačen.
Vzemimo na primer račun za internet, ki znaša 100$. Če nimate toliko denarja, lahko plačate manj, razliko pa vam bodo prišteli naslednji mesec. Lahko plačate tudi več in potem bodo to razliko odšteli pri naslednjem računu. Lahko plačate preko interneta (BPay), na pošti, pošljete »money order«, t.i. »direct debit« (kar pomeni, da vam denar avtomatično vzamejo z vašega računa - trajnik) in še nekaj načinov bi se našlo. Vsekakor pa plačajte račun, drugače boste pristali na t.i. »črni listi«, kar pomeni, da 7 let ne boste mogli dobiti kreditne kartice ali kredita. Skratka, vaše življenje lahko, za neplačani račun, postane nočna mora.

8. KREDITNE IN DEBETNE KARTICE
Denar je sveta vladar - v papirnati ali plastični obliki. Kot sem že omenila v enem izmed prejšnjih blogov, Avstralci so eni najbolj zadolženih narodov na svetu. Ampak to jih seveda ne prepriča, da bi manj zapravljali.

Sistem kreditnih kartic je tukaj malo drugačen kot v Sloveniji. Debetna kartica (ali EFTPOS) in kreditna kartica sta dva povsem ločena računa. Ko plačate s kreditno kartico, boste na dom vsak mesec dobili račun. Lahko plačate znesek na enkrat ali pa samo nujni mesečni polog (npr. 15$). To je dobra potuha, če kreditno kartico veliko uporabljaš, vmes pozabiš, koliko si že zapravil in zneski se seštevajo in seštevajo. Pri nekaterih bankah se lahko dogovorite tako, da boste imeli podoben sistem kot v Sloveniji. Se pravi, da bo denar, zapravljen na kreditno kartico, avtomatično vzet iz vašega računa. Tako ni bojazni, da zneska ne bi plačali. A tega vse banke ne omogočajo in prej res dobro raziščite, katera banka je uporabniku najbolj prijazna. Veliko informacij in primerjave kartic različnih bank, najdete tukaj.

S pridobitvijo kreditne kartice, pridobite tudi visoko obrestno mero – od približno 8% naprej, plačali pa boste tudi letno članarino, od 25$ naprej. Odvisno seveda, kakšno kreditno kartico imate. Dobite lahko t.i. nizko obrestno kartico (»low rate card«), te ponavadi omogočajo 44 (ali manj ali več) dni plačilo brez obresti.

Če kartice ne uporabljate veliko, potem boste imeli verjetno takšno, pri kateri boste pri vsakem nakupu zbirali točke (npr. za vsak zapravljeni $ dobite 1.5 točke). Ko boste nabrali določeno število točk, boste lahko šli kam na izlet, ali to koristili pri nakupu letalske karte na primer. Pri takšnih karticah ne boste plačali letne članarine, boste pa plačali visoko obrestno mero, od približno 17% naprej.

Če najmanjšega mesečnega zneska ne plačate, vam bodo banke prijazno zaračunale zamudnino (od približno 15$ naprej).

V Sloveniji je bil velik halo, ko so banke začele zaračunavati dvig denarja na »drugih« bankomatih. V Avstraliji ni nič drugače: če dvignete denar na bankomatu, ki ne pripada vaši banki, boste plačali od 1.50$ naprej. Tudi za vpogled stanja na vašem računu vam bodo zaračunali. Bančne izpiske morate res dobro pogledati, saj nekatere banke rade vzamejo kak dolar na razne »napitnine« in druge »bančne stroške«.

Večina bank ne bo zaračunala nič za uporabo internetnega bančništva. Uredite si lahko tudi internetni varčevalni račun (lahko jih imate več skupaj za različne namene), za katerega vam banke ne bodo nič zaračunale, možno pa je, da vam bodo ob koncu finančnega leta, pobrali dolarje za plačilo davka. Ja, nekateri varčevalni računi so obdavčeni, vendar pa lahko to »izgubo«, nad določeno vsoto, potem prijavite pri oddaji dohodnine. Tak internetni varčevalni račun je kar pripraven, saj so obresti »prijetne« (od 4% na leto naprej, ponavadi izplačljive vsak mesec). Denarja iz tega računa ne morete dvigniti na bankomatu, preko interneta pa lahko prenašate denar iz enega na drugi račun.

9. ČASOVNA RAZLIKA
Queensland je edina država v Avstraliji, kjer ne premikamo ure. Vse vrste “razlogov” boste tukaj slišali na to temo, dva izmed teh sta: a) da krave ne bodo imele dobrega mleka, ker se bodo morale prilagoditi na nov bioritem in b) da bi, zaradi daljšega dneva in tako tudi sonca, možnost za kožnega raka, postala večja.

Ko se v Sloveniji ura premakne na poletni čas, je časovna razlika 8+, pri premiku ure na zimski čas, pa je časovna razlika 9+ (da ne boste kdaj koga zbudili iz sladkega spanca :)).

Tako, zaenkrat toliko. Če ste še na počitnicah, potem uživajte. Pri nas, po dolgem obdobju suše, končno dežuje in bo trava spet pozelenela. Se oglasim iz Slovenije, verjetno bo občutek takšen, kot je rekla moja prijateljica Sara: »Kot, da ne bi nikoli odšla.«

Redcliffe je bilo eno izmed prvih mest, kjer so se naselili Evropejci leta 1824. To mesto je tako zraslo v eno izmed bolj zanimivih obalnih mest.

Peščene plaže in slikoviti, vedno zelo urejeni parki, naredijo to majhno obalno mesto zanimivo, predvsem zaradi rdeče in skalnate površine, po kateri je mesto dobilo ime. Pričakujete lahko sijajne poglede na Moreton Bay, Hays Inlet in Glasshouse Mountains.

Redcliffe je nekakšna Zlata obala v malem, kjer lahko nakupujete, posedite v parku ali se sprehodite ob 22 km dolgi obali. Vsekakor vredno ogleda.

Stari leseni most, včasih
edina pot do Redcliff-a

Stari most

Pogled z mosta Getaway na mesto Brisbane

Obala v Redcliff-u

Pomol

Glasshouse Mountains

Tihožitje

Najin malček na gugalnici

- Da ime “Avstralija” prihaja iz “Terra Australis Incognito”, kar pomeni »neznana južna dežela«
- Da je leta 1779, Joseph Banks predlagal, da lahko Velika Britanija prenaseljenost v zaporih reši tako, da zapornike  transportirajo v državo New South Wales. Leta 1787 je prva kolonija prišla v Botany Bay pod poveljstvom Arthur Philipa, ki je kasneje postal prvi guverner kolonije. Kolonija je imela 11 ladij, 750 moških in ženskih obsojencev in zaloge za dve leti
- Da je Fraiser Island največji peščeni otok na svetu, ki meri 165,280 ha
- Da je najbolj megleno mesto Canberra z 47. dnevi, Brisbane z 20. in Darwin z 2 dnevi
- Da je najvišja točka Mt. Kosciusko v državi New South Wales (2230 metrov)
- Da je najnižja točka v 15 metrov pod morjem in sicer v jezeru Lake Eyre v južni Avstraliji
- Da je Uluru ali Ayers Rock največji monolit na svetu, ki prekriva površino 3.3 km2 in ima obseg 9.4 km2. Visok je 345 metrov in se razteza nekaj kilometrov pod zemljo
- Da je Avstralija najnižji (povprečna višina je 330m), najravnejši in poleg Antarktike eden najbolj suhih kontinentov - 70% kontinenta letno prejme manj kot 500mm dežja
- Da je najvišja izmerjena temperature 53C v Cloncurry-ju v državi Queensland (leta 1889)
- Da je najnižja izmerjena temperature -23C v Charlottes Pass v bližini Mt. Kosciuszko (leta 1994)
- Da je največja puščava Great Victoria, ki se razteza preko Zahodne in Južne Avstralije. Meri 348 750 km2, kar v procentih pomeni 4.5% celotne Avstralije
- Da je celotna površina Avstralije velika toliko kot Združene države Amerike (brez Aljaske), 50% večja kot Evropa (brez bivše Sovjetske Zveze) in 32-krat večja kot Velika Britanija
- Da je Lyre Bird (lirorepec) največji imitator na svetu in je sposoben imitirati več kot 15 različnih klicev drugih ptic. Znan je tudi po tem, da zna imitirati melodije mobilnih telefonov. Lyre Bird se nahaja na avstralskem kovancu za 10c.
- Da je Fierce Snake ali Inland Taipan najbolj strupena kača na svetu. 110mg strupa v enem ugrizu, kar bi ubilo več kot 100 ljudi oziroma 250.000 miši
- Da beseda »kanguru« v jeziku aboridžinov pomeni »ne vem«. Kenguruji za preživetje potrebujejo zelo malo vode in brez nje zdržijo mesece.
- Da je Sidneyski Funnel pajek je najbolj strupeni pajek na svetu. Je edini pajek, ki lahko ubije človeka v manj kot dveh urah. Ljudje in opice so edini, ki niso imuni na njegov strup
- Da je Veliki koralni greben največja struktura zgrajena iz živih organizmov na svetu in je vidna iz vesolja. Razteza se preko 347 800 km2 in ima 1500 vrst rib, 400 vrst koral, 4,000 vrst mehkužcev, 215 različnih vrst ptičev, 6 vrst želv….
- Da je kljunati ježek (echidna) tako unikatna žival, da je klasificirana v posebno vrsto sesalcev “monotremes”, v kateri je tudi kljunaš. Kljunati ježek leže jajca kot raca, vendar nosi mladiče v vreči kot kenguru
- Da je Box Jelly fish ena najbolj strupenih morskih živali na svetu. Ta meduza je v Avstraliji ubila več ljudi kot katerikoli morski pes ali krokodil skupaj
- Da je med leti 1945 do 1996 skoraj 5.5 milijonov migrantov prišlo živeti v Avstralijo
- Da je Avstralija druga država, ki je ženskam leta 1902 dala volilno pravico
- Da so bili prvi Slovenci, ki so stopili na Avstralska tla, mornarji Avstrijske kraljeve mornarice v sredini 19. stoletja, točneje med leti 1850 in 1860.
- Da je, po statistiki prebivalstva iz leta 2001, v Avstraliji več kot 14.000 Slovencev. Večina je naseljenih v Melbournu in Sydneyu.
- Da je leta 2005 več kot 14.000 Avstralcev obiskalo Slovenijo

Funnel spider

Fraser Island

Mt. Kosciusko

Veliki koralni greben

Lyrebird

Fierce Snake

Kljunati ježek

Box Jellyfish

Uluru - Ayers Rock

Kenguru

Avstralci so prijazni in odprti ljudje. Kdor je navajen na konzervativnost in zaprtost, mu verjetno ne bodo všeč. Ker so preveč direktni. Radi se smejijo šalam na svoj in tvoj račun - ti boš njihov »mate«. So zaupljive narave in nič ni čudnega, ko sosed potrka na tvoja vrata, ti pove, da gre za en teden na počitnice, ter te prosi, da sprejmeš paket, ki ga bo dobil v naslednjih dneh. Takšnega zaupanja ni pametno izrabiti ali zlorabiti. Kadarkoli potrebuješ pomoč, vedno se bo našel nekdo, ki ti bo pomagal. Iz srca in ne zato, ker bi hotel kakšno plačilo. Nič nenavadnega ni, če te neznanec na ulici pozdravi in ti zaželi lep dan. A tako je v predmestjih. Mesto kot mesto je seveda drugačno. Tam vsi hitijo. Mesto Brisbane ni veliko, četudi visoke zgradbe dajejo drugačen vtis. Lahko se je znajti, sploh na najbolj slavni Queens Street, ki je polna trgovin, meka za nakupovanje. Življenje v predmestju je mirno, tiho in če imaš srečo, z lepim pogledom na odprto morje ali zaliv.

Avstralci so nacija, ki veliko daruje. Prostovoljstvo je tukaj zelo cenjeno in ti lahko pomaga tudi pri redni zaposlitvi. Ljudje darujejo vse: od oblek, pohištva, denarja, … Nobenega tukaj ni sram oditi v trgovino z rabljenim pohištvom in kupiti kak kos. Ali kupiti obleko v t.i. »Second hand« trgovini. Ves denar gre v dobrodelne namene.

Seveda pa vse le ni »pravljica«. V nasprotju z darovanjem, pa so Avstralci eni najbolj zadolženih ljudi na svetu. Več kot 57 bilijonov avstralskih dolarjev samo v enem letu. Sistem kreditnih kartic je tukaj drugačen kot v Sloveniji in za uporabnika niso noben privilegij, ampak pot v pogubo. A moraš jo imeti, saj brez nje (razen, če ne plačaš z denarjem) ne moreš kupiti niti računalnika. Je kot dokaz, da imaš denar in da si lahko privoščiš (čeprav ga večina nima). Več o sistemu kreditnih kartic pa v naslednjem F.A.Q.

Pravijo, da si čez 5 let Avstralci ne bodo mogli več kupiti hiše – sanje vsakega Avstralca. Obresti so postale tako visoke, da večina komajda lahko plačuje mesečne obroke. Mnogi so bili prisiljeni hišo prodati, da lahko odplačajo hipoteko. Kupci, ki kupujejo prvič imajo sicer olajšave, a zemlja postaja dražja in dražja. Če najdeš »poceni« zemljo imaš srečo, saj sama gradnja hiše, z vsemi priključki in dodatno opremo, stane od 75.000$ naprej. Kos zemlje pa je seveda odvisen od lokacije, a pod 300.000$ jo že težko dobiš. Tudi cena najema hiše je šla v višave. Nekateri bodo za 3 sobno hišo zahtevali tudi več kot 600$ na teden. Toliko v povprečju nekateri ljudje zaslužijo. Tudi hrana in bencin postajajo čedalje dražji, saj vlada tukaj nima nobenega vpliva na rast cen bencina in so le te popolnoma odvisne od samih ponudnikov.

Je pa prednost dobivati plačo vsak teden, saj si tako denar lažje razporediš. Račun za elektriko pride vsake 3 mesece, račun za internet, telefon pa vsak mesec. Če si v najemu, ti ni potrebno plačati za vodo razen, če presežeš kvoto, ki jo določi lastnik.

Internet in mobilna telefonija sta tukaj zgodba zase in mnogi bodo razočarani. Internet je počasen in ne obstaja »neomejen« prenos podatkov. Plača se tako za »download« kot za »upload« podatkov. Če imaš srečo in živiš na območju, kjer ima ponudnik kabel, bo tvoj internet hitrejši, a ko enkrat presežeš mesečni limit plana, ki si si ga izbral, bo hitrost drastično padla.

Avstralija je ekološko zelo naravnana država. Vsaka hiša ima poleg smetnjaka za generalne odpadke tudi smetnjak za recikliranje. Skrb za okolje, odpadke, vodo in emisije plinov je tukaj zelo pomembno. Čez nekaj let v trgovini ne boš mogel kupiti navadne žarnice, ampak samo še varčne.

Ne glede na vse, Avstralija ti hitro zraste pod kožo. Ko prvič stopiš na peščen pesek na obali, se ti usta in oči široko odprejo. Morje, dokler ti seže oko in kilometri in kilometri plaž. Klima je prav tako idealna za vse tiste, ki ne maramo zime. A je nekaj romantičnega v snegu, še posebno za božič in Novo leto. Tja se ob tem času vsako leto vrne spomin.

Avstralija še zdaleč ni več »dežela sreče«, srečo si moraš narediti sam. Kjerkoli si. Treba je hoditi v službo, plačevati davke in v vsakem novem dnevu najti nekaj vznemirljivega. Avstralija je vsekakor takšna vznemirljiva dežela, še posebno, ker je za nas »migrante« nova in neodkrita. A kolikokrat smo »doma« v Sloveniji kam šli na izlet, odkrivat vse lepote gora in prostranih polj? Večino stvari tako ali tako vzamemo za samoumevne. Kot na primer vodo, ki je tukaj dragocena kot zlato in tisti, ki prihajajo v Queensland se bodo morali hitro navaditi na »mokro« pomanjkanje.

Tisti, ki smo za sabo pustili družino, večkrat občutimo domotožje. Zato bodo vsi obiski v Slovenijo toliko bolj nepozabni. Življenje je polno izzivov, nekateri smo si le te drznili uresničiti na “malo drugačen način” in daleč stran od varnega doma, ki smo ga poznali prej. Kjer je srce, je dom. A to še zdaleč ne pomeni, da eno srce ne more imeti dovolj ljubezni za dva doma. Moje ga ima.